SoultouchMEDIUM

Nihče ne more vplivati na čas - odmerjen kot zemeljsko življenje, a prav vsak ima vpliv kako ga bo (pre)živel.  V svojem zemeljskem življenju imamo lekcije, da se (na)učimo.  Naključij ni.  Vse se dogaja z razlogi in vedno ob pravem času.  Vsak od nas ima (svoje) dušno poslanstvo.  Včasih ga ne vidimo, nočemo videti, zanikamo, zatiramo, zakopljemo vase..., eni celo ne vedo zanj, ker se (še) ne ukvarjajo s seboj in s tem zakaj so 'tu'.  Za slednje je potrebno iti vase, se spoznati, odkrivati,..  Je preprosto, a ne enostavno, ker potrebujemo za slednje pogum.  Sama sem bila med tistimi, ki zanikamo, zakopljemo in celo zid sem postavila.  Vlagala sem vase, torej brala - ogromno knjig o osebni rasti in tako spoznavala sebe, svoje moči kot šibkosti.  A še vedno zanikala svoj dar, ki je prisoten že od otroštva.  Tisti, ki me dobro poznajo, vedo, da 'čutim stvari', da imam 'prebliske' oz neke vrste nekakšna 'videnja...

Junij 2018;  Izguba družinskega člana, strto srce... 💔 Nepričakovano in nenadno nas je  zapustila naša dušica v kožuščku; psička Nikita. Občutenja, zaznave, videnja o naši pasji 'punčki' zapisujem iz dveh razlogov; z zapisanim (sem) pomagala sebi, ker sem dala bolečino skozi zapis 'ven',  da (morda) še komu, ki je izgubil ali izgublja svojega bližnjega –    zapis nekako pomaga. Namreč, s smrtjo se vse ne konča. V to sem prepričana oz vem. Pred leti sem imela tudi sama obsmrtno izkušnjo in vem kaj sem doživela in občutila, ter videla.  A o tem drugič.  Tokrat o občutenjih ob slovesu naše drage psičke Nikite.                                                                                           ...

Ljudje smo neverjetna bitja v svojih razmišljanjih. Imamo to in ono, a mi bi nekaj drugega. Svojega pač ne znamo ceniti. 'Sosednje' je 'slajše', boljše, … morda celo 'lažje'. Ne vidimo truda, ki stoji za tistim. Prav je, da imamo hrepenenje, želje in si 'želimo'. Ob tem pa se je potrebno vprašati 'kje' smo mi sami. S svojim razmišljanjem, kako gledamo na stvari, dogodke in situacije, svet. Namreč, 'to' nas definira kje smo - danes. Na kateri točki svojega samorazvoja. Vsak ima edinstvenega, z namenom in predvsem 'samovzgojnega'. Vse je prav, točno in ob pravem trenutku. Pa če je to kar imamo ali ne. Karkoli. Ne gre za 'zunanje' stvari, temveč (tudi in predvsem) tisto znotraj nas samih. Tisto, kar nas 'osvobaja' – na nek način. Lahko se tega sicer ne zavedamo – takrat so neke t.i. 'želje/pogledi/primerjanja..' skozi ljubosumje, žalost, kar ni ravno dobra energija. Hvaležnost je tista, ki nas popelj...