TEBI

Ljudje smo neverjetna bitja v svojih razmišljanjih. Imamo to in ono, a mi bi nekaj drugega. Svojega pač ne znamo ceniti. 'Sosednje' je 'slajše', boljše, … morda celo 'lažje'. Ne vidimo truda, ki stoji za tistim.

Prav je, da imamo hrepenenje, želje in si 'želimo'. Ob tem pa se je potrebno vprašati 'kje' smo mi sami. S svojim razmišljanjem, kako gledamo na stvari, dogodke in situacije, svet. Namreč, 'to' nas definira kje smo - danes. Na kateri točki svojega samorazvoja.

Vsak ima edinstvenega, z namenom in predvsem 'samovzgojnega'. Vse je prav, točno in ob pravem trenutku.

Pa če je to kar imamo ali ne. Karkoli. Ne gre za 'zunanje' stvari, temveč (tudi in predvsem) tisto znotraj nas samih. Tisto, kar nas 'osvobaja' – na nek način. Lahko se tega sicer ne zavedamo – takrat so neke t.i. 'želje/pogledi/primerjanja..' skozi ljubosumje, žalost, kar ni ravno dobra energija.

Hvaležnost je tista, ki nas popelje naprej po pravi poti.

Hvaležnost na dnevni ravni. Kaj 'imamo'. Znotraj nas. Lahko so to spoznanja, naše notranje bogastvo, vedenje, … hvaležnost 'da smo tu', živi, zdravi, da imamo (še) starše, otroka/e, … opazujemo kako se razvija list na drevesu,… tiste male in drobne stvari v življenju, ki nas veselijo, narišejo nasmeh na obrazu. Znamo cenit življenje – kot tako.

Cenimo sočloveka, živali, rastline.

Cenimo izkušnje. Tudi slabe. Čeprav, ste kdaj razmišljali… slabih ni. So le lekcije. Nam tako zelo potrebne. Za našo rast. Notranjo.

Eni to (za)čutimo, drugi (še) ne.

Enim to nekateri 'odpiramo', drugi so (še) v nezavedanju (ali celo zanikanju), a gredo po poti samorazvoja, nasproti 'sebi'. S svojim tempom, s svojim vedenjem in zavedanjem.

In ta pot.. to je dragoceno. Edinstveno.

'Res?' bo kdo vprašal. 'Zakaj le, saj le in samo trpim?'

'Pa je to res?' – vprašam.

Vsaka situacija v življenju je zato, da nas nečesa nauči oz da se iz nje nekaj naučimo. Čas je tisti, ki prinese spoznanje za kaj je bilo nekaj dobro.

Torej, v vsaki slabi zadevi je dobro poiskati tisto nekaj dobro. To je zakon življenja. Smisel. Najti ljubezen, radost, biti odprt – do sebe, drugih, do življenja samega.

In s tem dobimo upanje. Brez upanja, pa vemo, ni življenja.

Kje ste trenutno na svoji poti?

Vam življenje ponuja le strah, bolečino, … ni ničesar vzpodbudnega? Zakaj mente, da je tako? Ste kdaj razmišljali o tem?

Zato vprašam … kje ste s svojimi mislimi – kako razmišljate? Negativno? Pričakujete dobro ali slabo? Veste, da se bo slabo zgodilo?

V kolikor ja, je to tisto, kar s svojimi mislimi 'vlečemo' v svoje življenje in to se vam dogaja. Zamenjajte misli, pričnite razmišljati drugače, saj z mislimi kreiramo svoj pogled na situacije in dogodke (slabe ali dobre) tako tudi privlačimo, ter se nam zgodijo.

Prav tako ljudje. Niso slabi, niti odnosi – mi jih kreiramo. Vsak s svojo 'vlogo'.

Kako si lahko pomagamo?

Čisto preprosto. S kakšno knjigo.

Knjige so prijateljice naše duše in povedo nam točno tisto, kar 'moramo' slišati v danem trenutku. Vedno filtriramo, kar pomeni, da knjigo večkrat ko (pre)beremo – 'slišimo kaj drugega'. Vzemite si 'tisto nekaj' zase. In delajte na tem.

Ne gledati skozi knjigo kaj bi bilo dobro, da bi nekdo drug nekaj spremenil, se zavedal. Vzemimo zase kaj je tisto, kar bi lahko spremenili, se zavedli – pri sebi. Le skozi sebe se bo 'spremenil' tudi svet okoli nas.

A vem, eni se bojijo sprememb. Naj potolažim... edina stalnica v življenju je prav sprememba. Mi pa smo tisti, ki izbiramo (na) dobro ali slabo. Torej, le pogumno. 

Kakšno knjigo vzeti v roke in jo prebrati, čisto malo, pa le ni težko? Ali pač? V kolikor ja, vprašam; 'Je nemogoče ali težko?' 

Navadno je vedno (za vse) odogovor težko. 

Kdaj brati ob vsem tem hitrem tempu – me včasih kdo vpraša.

Dovolj je 15-30min dnevno. Kadarkoli. Sama se najraje lotim branja zvečer pred spanjem, ko imam mir.

Vsak si sam izbere kdaj mu najbolj ustreza. Potrebno si je le zadati cilj, ter pričnimo vlagati vase.

Ja, knjige so naložba vase.

Za začetek si jih lahko izposodimo v knjižnici. Vzemimo tisto, katere naslov nas privlači. In beritemo.

Svet se bo pričel spreminjati. Vedno bolj, saj bomo vplivali nase, na svoj odnos, z njim pa na svet okoli nas.

Zapomnimo pa si, da smo TOČNO tam, kjer nam je namenjeno v tem trenutku, ter je PRAVI ČAS. Torej, ne obžalujte, sprejmite to in nekaj dobrega 'povlecite' iz tega.

Morda, majcen namig, če smem… odlična (čeprav kratka) knjiga je UČBENIK ŽIVLJENJA, napisal Martin Kojc.

….in na svet boste pridobili drug pogled. Veselim se z vami! <3