Zapis O moji POTI

Nihče ne more vplivati na čas - odmerjen kot zemeljsko življenje, a prav vsak ima vpliv kako ga bo (pre)živel. 

V svojem zemeljskem življenju imamo lekcije, da se (na)učimo. 

Naključij ni. 
Vse se dogaja z razlogi in vedno ob pravem času. 

Vsak od nas ima (svoje) dušno poslanstvo. 
Včasih ga ne vidimo, nočemo videti, zanikamo, zatiramo, zakopljemo vase...,
eni celo ne vedo zanj, ker se (še) ne ukvarjajo s seboj in s tem zakaj so 'tu'. 
Za slednje je potrebno iti vase, se spoznati, odkrivati,.. 
Je preprosto, a ne enostavno, ker potrebujemo za slednje pogum. 

Sama sem bila med tistimi, ki zanikamo, zakopljemo in celo zid sem postavila. 
Vlagala sem vase, torej brala - ogromno knjig o osebni rasti in tako spoznavala sebe, svoje moči kot šibkosti. 
A še vedno zanikala svoj dar, ki je prisoten že od otroštva. 

Tisti, ki me dobro poznajo, vedo, da 'čutim stvari', da imam 'prebliske' oz neke vrste nekakšna 'videnja' o nekom – v obliki zaznavanja njegovega čutenja (kot so žalost, veselje, zaskrbljenost, izguba,...).

Mnogokrat sem to začutila kot človekovo breme, ki je šlo dobesedno name. Tudi smrt sem že zaznala; pri mladi punci, ko smo se le peljali z avtom mimo nje. Slednjo (smrt oz smrtno glavo) sem videla nad njeno glavo… Meni pa so šli  mravljinci po telesu...

Kot mala deklica sem čutila energijo v obliki zaznave, 'da se bo nekaj groznega zgodilo', fizično so se zapirala (in/ali odpirala) vrata sobe, omare - v stanovanju, kjer smo živeli.

S sestro sva skupaj doživeli grozno izkušnjo zaprtih vrat stanovanja, ki pa so bila odklenjena, ter močno silo, ki je nato dobesedno 'butnila' vrata nazaj, ko sva jih uspeli odpreti za nekaj cm… V stanovanju ni bilo nikogar, seveda.

Doživela sem močan in glasen pok velike kristalne vaze, ki sem jo nesla k omari, da bi jo pospravila – na sredi sobe, brez da bi kam udarila – sila je bila takšna, da se je po sredini vaza dobesedno razklala na pol, a ostala cela po zunanjosti. In ni puščala vodo, kot smo kasneje preverili!

Videla sem mnogo znamenj, ki so bila povezana s smrtjo nekoga; pred ali po njegovi smrti (telefonski klic, lučke na aparaturah, 'trkanje' po pepelniku, glasovi, dihanje, sopih, klic imena, občutek prisotnosti, nenaden vklop TV z glasnostjo do konca, delovanje otroškega elektirčnega avtomobila na daljinca ponoči, ko smo vsi spali,…) .

Doživela, da se je duša pokojne sosede dobesedno 'obesila' name – naredila je samomor zaradi bolezni… in ta duša delovala na mojo psiho zelo destruktivno. Morda razlog za to; srečala sem jo vso objokano, ko se je ravno šla poslovit od druge sosede, ter sem jo tolažila, objela… Prvič sem mislila, da bom potrebovala pomoč nekoga (strokovnjaka), ki se s tem ukvarja - da to dušo spravi z mene…

Ta moj 'dar' videnja in zaznav še raziskujem, ker se stopnjuje, a zadev ne poznam… Tokrat namreč že fizično zaznavam in/ali vidim 'energijo' duše, kot imam povečano moč zaznave, lahko se skoncentriram in zaznam dušo – če je 'tu', kot tudi zaznava duše, ki je v odhodu..

Naredila sem korak več.
Pričenjam slediti svojemu poslanstvu. 
Nekaj ljudi je že, ki sem jim osebno predala sporočila umrlih. Naključno, a vemo da naključij ni.
Njihova hvaležnost ob tem se me je notranje zelo dotaknila, ko sem jim pomagala, ter jih notranje pomirila. 
Gre za zelo posebne in osebne občutke ljudi in njihovih ljubljenih.

Iz tega razloga sem se odločila, da pričnem objavljati zapiske na blog, ter z njimi morda še komu pomagam pri izgubi ljubljenih, sprejemanju odhoda umirajočega, razumevanju življenja kot takega, kot življenja po našem zemeljskem odhodu - domov. 

Kakšen zapis bo (morda) za koga neverjeten, zelo drugačen, celo sporen… za koga, ki ne verjame v duše po smrti - kot znanstvena fantastika… a vzemite iz njega to, kar lahko, kar želite...
Resnica odhoda se bo vsakemu razodela - ob našem zemeljskem odhodu. 

Naj bomo 'tu', v šoli učenja, radostni ta čas, ljubeznivi drug do drugega, veselimo se življenja, ter se zavedajmo, da bomo ob času našega odhoda 'domov' naše fizično telo - 'odvrgli kot obleko', ter se bomo - kot se preobrazi gosenica - tudi mi osvobodili zemeljskih omejitev, ter odšli v domov - kot prelep metulj.