KO SO DUŠNA BREMENA (PRE)TEŽKA

-
Teža bremena se prične manifestirati v bolezen, bolečino in te (pri)sili k 'upočasnitviji' , k razmišljanju, k sebi. 
Potrebno se je ustaviti, kajti marsikdo 'beži bred seboj', se ne zaveda tega početja ali se slednjega noče zavedati. 
Sama sem taka. Bežim pred seboj saj nočem prevzeti tisto kar bi morala, kar mi je dano. 
Toliko knjig sem prebrala, vse vem v teoriji, v praksi sicer tudi - a na drugih področjih, tisto kar pa bi morala 'predelati', sprejeti - bežim stran. Nočem in (še) nisem pripravljena. Se pa zavedam. In prvi pokazatelj k spremembam je zavedanje. In priznanje. 
Navadno prvo želim vse odgovore, a ne gre vedno tako. 
In zato je toliko težje. 
Kako se (mi) to odraža? 
V ramenih. Nosim breme v sebi, ki se je manifestiralo v bolezen v ramenskem delu. Prvo v eni rami, ter zdaj še v drugi. 
Prva se počasi rehabilitira (po 1,5 letu), a še ni v redu, se je pa bolezen preselila še v drugo ramo. 
Prišla sem do določenih spoznanj in nekaj sprejela, a očitno bo še potrebno delo v in na sebi. Zato selitev v drugo ramo - s prve, ki se zdravi. 

Bolečina sili človeka k umiritvi in k razmišljanju. Da bi se ob tem smilila sama sebi -  ne želim, čeprav se vsake toliko zapade v neko čudno čustvo, a je to normalno. Vsi imamo tovrstne občutke v sebi, ko smo enkrat 'dol' in drugič 'gor'. Pomembno je, da 'vstanemo'. Da se ne predamo. 
Iz situacije 'dol' pridemo močnejši, ter notranje bogatejši. Na življenje dobimo drug pogled. Prav tako ljudi. 
Tančica življenja se prične dvigovati, kot tudi naša zavest in zavedanje. 

Zanimivo ob tem pa je, da se prične menjati tudi 'struktura' ljudi v našem življenju.
Prihajajo isotmisleči, pozitivni ljudje. Celo le bežni kontakti z ljudmi, ki jih sicer sploh ne poznamo - so sami pozitivni. 
Ali obratno. 

Ko spremenimo svoj notranji svet, se premeni svet okoli nas. 
Mi smo kreatorji svojega življenja, saj imamo 'škarje' in 'platno' in od nas samih je odvisno kaj želimo. 
Šteje vse; od naših misli, besed in dejanj, ki so 'le' posledica 'nas samih'. 

Prva pa je ljubezen. Do sebe. 💘
Sebe moramo imeti radi, sicer tudi drugih ne (z)moremo imeti radi. 
In skupek vsega deluje kot čudežni napoj življenja. Odpira nam vsa vrata. Privlačimo namreč tisto kar smo. (In ne tisto, kar bi želeli.)
Vse se 'poklopi' in vse poteka kot 'mora' oz kot je za nas, našo dušo potrebno, koristno in ob pravem času.

V to verjamem, vem da je tako. Brez dvoma. Zaupam Stvarstvu, da je vse z namenom, sama pa dajem od sebe najboljše kar zmorem v danem trenutku. 

Radosten dan in zaupanja polno želim tudi tebi! Imejmo se radi. 💗

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Zapis O moji POTI

-
Slika
Nihče ne more vplivati na čas - odmerjen kot zemeljsko življenje, a prav vsak ima vpliv kako ga bo (pre)živel.  V svojem zemeljskem življenju imamo lekcije, da se (na)učimo.  Naključij ni.  Vse se dogaja z razlogi in vedno ob pravem času.  Vsak od nas ima (svoje) dušno poslanstvo.  Včasih ga ne vidimo, nočemo videti, zanikamo, zatiramo, zakopljemo vase..., eni celo ne vedo zanj, ker se (še) ne ukvarjajo s seboj in s tem zakaj so 'tu'.  Za slednje je potrebno iti vase, se spoznati, odkrivati,..  Je preprosto, a ne enostavno, ker potrebujemo za slednje pogum.  Sama sem bila med tistimi, ki zanikamo, zakopljemo in celo zid sem postavila.  Vlagala sem vase, torej brala - ogromno knjig o osebni rasti in tako spoznavala sebe, svoje moči kot šibkosti.  A še vedno zanikala svoj dar, ki je prisoten že od otroštva.  Tisti, ki me dobro poznajo, vedo, da 'čutim stvari', da imam 'prebliske' oz neke vrste nekakšna 'videnja...
Preberite več

TEŽINA PREIZKUŠNJE

-
Slika
Sem. Tukaj. Sedaj. Hvaležna za danes.  Težke preizkušnje se mi dogajajo, a vedno je vse z razlogom. Četudi se ti sesuje svet.  Darilo, ki ga ob tem prejmemo, je neprecenljivo. Pogled na svet se spremeni. Stvari, ki so bile prej pomembne - postanejo nepomembne, postranske in stvari, ki so bile samoumevne - postanejo 'čudeži'. Hvaležno gledamo na vse te stvari.  Odnosi se poglobijo. Ali razidejo.  In vedno je vse prav. Je tako kot mora bit.  Gre za našo 'pot' rasti, naše unikatno življenje in na nas je kaj bomo 'vzeli iz tega'. Poiščimo tisto dobro.  Osebno slednje rada delim z ljudmi. S tem lahko morebiti komu pomagam, ga vzpodbudim, 'mu dam mislit', se razvije debata, ter si širimo obzorje.  Danes ponoči sem imela 'obisk'. Partnerjev oče, ki ga ni več med nami 20 let (ravno letos), se mi je prvič 'oglasil'.  Takoj sem vedela, da je On.  Zanimiva je bila energija, ki sem jo začutila z zaznavo mravljincev po levi strani. Od glave do pete. A...
Preberite več
-
Slika
Današnja čutna zaznavanja so rahlo melanholična. Lahko bi se izgovorila na vreme, a gre za notranje doživljanje, razmišljanje v sebi in včasih pridejo na površje tudi takšna čustva. To je normalno in potrebno si jih je dovolit, spustit ven, na plano.  Poslušam mirno glasbo s pretakanjem vode v ozadju, ki me neizmerno pomirja. V sebi sem pomirjena.  Čutim, da je pravi čas, da 'vržem karte'.  Navadno to naredim, ko v sebi čutim umirjeno in tisto pravo energijo Zanje. Meni 'Angelske karte' predstavljajo nek portal, ki služi nečem več. In takrat se mi zdi smiselno, da jih vzamem v roke, ter pogledam vanje. Danes, ne glede na situacijo, ki še ne vem katera je/bo, povprašam glede svoje bolezni in odgovor prejmem z izvlečeno karto Nadangela Uriel-a.  Razlaga sporočila;  ''Pravijo mi 'angel psiholog', ker pomagam odstranjevati strupe iz človeških misli in čustev. Prav posebno sem uspešen pri osvobajanju trmaste jeze in neodpuščanja. Z vami sem prav zdaj, da vam ...
Preberite več